Koliko je ura v slovenskih medijih?
15.7.2011
Mediji so mi zanimivi že sami po sebi. Včasih se mi celo zdi, da je sam dogodek oz. novica v tretjem planu ter da sta bolj pomembna izbor novic in njihova interpretacija. Seveda to lahko opazujemo le, če osnovni dogodek poznamo in potem gledamo le interpretacije. Če delaš v odnosih z javnostmi in moraš redno prebirati kliping, to prej ali slej začneš avtomatsko zaznavati. Običajno je tako početje zoprno in stresno – da ga morda ne bi kdo idealiziral.
Tokrat sem se ljubiteljsko lotila takega spremljanja medijskega poročanja. Prek spleta sem v živo poslušala zanimiv pogovor med Slavojem Žižkom in Gregorjem Golobičem. Naslovna tema soočenja: “Koliko je ura 20 let pozneje?” Če ste poslušali, potem veste, kaj je bilo povedano. Ampak zanimivo je pogledati članke, ki poročajo o tem.
V katero smer se premikajo kazalci slovenskih medijev?
Da ne bom preveč suhoparna s podatki, poglejmo le naslove, saj so zelo zgovorni. Opazovala sem enajst (11) slovenskih medijev, katerih vsebina je dostopna prek spleta.
- Deset (10) medijev je za naslove uporabilo izjave Slavoja Žižka. To je precej razumljivo, saj so bile te izjave kratke in udarne, idealne za naslove. Vendar pa je izbor naslovne izjave različen. En (1) medij je uporabil izjavo Gregorja Golobiča.
- Štirje (4) mediji so uporabili besedilo STA, vendar so pri tem spremenili naslov in zapisali svojega.
- Kar štirim (4) medijem se je najbolj zanimiva, pomembna in uporabna izjava za naslov zdela, da je Gregor Golobič “v osnovi pošten, je pa včasih malo tup.” Štirim!
- Trem (3) se je ključna zdela misel, da je treba razčistiti vse glede grobišč oz. “Titovih jam”.
- Dva (2) medija sta povzela poziv, da moramo okrepiti državo.
- Eden (1) je v naslovu izpostavil prijateljski odnos med Žižkom in Golobičem.
- Eden (1) je z naslovom odgovoril na vprašanje iz naslova soočenja. Eden.
Zdaj pa se zamislimo, kakšna je vloga medijev. Sta bili uvodna oznaka Golobiča in razčiščevanje povojnih pobojev res ključni poanti soočenja? Ali mediji bolj ustvarjajo ali bolj odsevajo realnost? Kdo je uravnotežen? Kdo je tabloiden? Kaj berete in koga boste brali?
Poglejmo podrobneje.
- 24ur.com: Žižek: ‘Golobič je pošten, a včasih malo tup’
- SiOL: “20 let pozneje smo na začetku”
- STA: Žižek: Videti je, kot da se levica boji razčistiti “Titove jame”
- Finance: Žižek: Golobič je pošten, a včasih malo ‘tup’ (Vir besedila: STA)
- MMC rtv slo: Žižek: Tukaj sem, da branim svojega prijatelja Golobiča
- Večer: Žižek: Kot bi se levica bala razčistiti “Titove jame” (Vir besedila: STA)
- Dnevnik: Slavoj Žižek na razpravi z Golobičem tudi o vprašanju grobišč: “Vse ven spravit”
- Reporter: Žižek o Golobiču: V osnovi je pošten, je pa včasih malo »tup« (Vir besedila: STA)
- Delo: Slavoj Žižek: “Več države potrebujemo!”
- Primorske novice: Žižek: “Ne domovine, več države rabimo” (Vir besedila: STA)
- Žurnal24: “Golobič pošten, a včasih malo ‘tup’”
Svojega mnenja vam ne bom vsiljevala. Razsodbo prepuščam vam.

Povedno. Zelo povedno. Hvala za tole.
POP TV je prispevek o Žižku in Golobiču v 24 ur napovedoval celo z (citirala bom po spominu) “Žižek za situacijo, v kateri smo, krivi nekdanjega predsednika Drnovška.”
Opica: U, ja, ta je za rubriko ŠKANDALOZNO. Lepa in zopet tipična. :)
Drugi komentar o poročanju z oddaje 24 ur na POP TV me je spodbudil, da sem pravkar odprla še Slovenske novice, ki sem jih včeraj pozabila preveriti. Asociacija pač.
No, tole postaja res tipično.
12. Slovenske novice: Žižek: »Za sranje, v katerem smo, je kriv Drnovšek«
Žižek o Pragi leta 1968: »Našel sem na osrednjem trgu kavarnico, ki je začuda delovala ob tistih dogodkih. Spominjam se, da so imeli čudovito jagodovo torto, in jaz sem tam sedel, jedel jagodove torte in gledal, kako so šli ruski tanki proti demonstrantom. Bilo je perfektno.« Vir
Dictum sapienti sat est
Manj citatov in več konteksta – to bi se mi zdel kar koristen nasvet za razumevanje vseh Žižkovih izjav. Tako naslovnih, ki jih omenjam jaz, kot tudi za navedene na blogu.
Mogoče bi bil zanimiv še kakšen medij, ki bi ta pogovor postavil tja kamor spada… na zadnjo stran v majhen okvirček zanimivosti.
Beh, omembe nevreden dogodek. In ko smo že pri puhlicah o kobajagi “svetovnih” filozofih, ne moremo mimo primerjave z antičnogrškim filozofom Diogenom. Poleg filozofskih naukov, ki tu niso tako pomembni, je poznan tudi po tem, da je iz filozofskih načel živel v sodu nekje v atenskem pristanišču. Drži, tudi Žižek je videti kot najhujši klošar (najbrž ga je Mlakar imel v mislih, ko je naklepal tele stihe o Mariu Špinelu: “čeprav še sam ni vedu, kdaj se je zadnji bot okopu, an še svojga dreka ni znou najt, če ni glih v njega stopu”), mu vendarle ni treba bivati na klopcah, ker se je zagotovo prišlepal na razvpiti seznam tistih, ki se pasejo po davkoplačevalskem nektarju. Anyway, tudi Diogena je hotel Aleksander, tisti ja, ki je lastnoritno prejezdil in zavojeval “pol sveta”, na podoben način zlorabiti za pumpanje svojega ega in javne podobe. Za razliko od Žižka pa se ni pustil prostituirati režimu, da bi kot pudelj tekel do gospodarja, pač pa je gladko ignoriral vse pozive na avdienco. Pa se je Aleksander sam potrudil primajati se do soda in tam nekaj časa svetil, dokler ga ni filozof napi*dil, da naj se že enkrat spoka s sonca. Upam da je zdaj jasno, zakaj bo Diogen za vse večne čase ostal zapisan v filozofskih učbenikih in ga bo poznal vsak kolikor toliko razgledan, Žižek bo pa čez 20 let kvečjemu ždel v najobskurnejšem kotičku Wikipedie. Če bo takrat sploh še obstajala in če ne bodo kriterijev relevantnosti vnosov dvignili z minimalnega minimuma.
No bodimo pošteni, zahvaljujoč svjem praškemu žižukuju bo vendarle ostal zapisan v zgodovini. V eminentni družbi z Neronom (menda, nedokazano, je ob velikem požaru v Rimu brenkal na liro in skladal neko pesnitev), tovarišem Tužnookim, ki se je pred 20 leti potrudil kar do Brezovice, da bi se priklonil jugoarmijinim tankom, družbeno političnim delavcem št. 107/571, ki je pred natanko desetletjem ob terorističnih napadih sanjaril o lepšem skajlajnu NY in tovarišico Komsomolskojo, ki bi ob lanskih stoletnih poplavah morala po službeni dolžnosti koordinirati reševalno akcijo, pa je raje na gradu mlatila perutničke….