Komunikologinja, tekstopiska in spletna urednica.
Delam tudi kot svetovalka za odnose z javnostmi in spletni marketing, sodelujem pri organizaciji dogodkov ter občasno v novinarstvu.
Zanimivi izzivi porajajo najboljše ideje.
Toliko zadnje dni beremo in gledamo o RTV Slovenija, o njenem programu in zakonih, da sem postala malo bolj pozorna in občutljiva na njeno ponudbo. Nenazadnje temu zavodu, ki bojda deluje v interesu javnosti, vsak mesec darujem 12 evrov.
Nedavno sem prebirala stare revije Ekran in v septembrski številki iz leta 2009 naletela na članek Dareta Pejića z naslovom “Leto nič” in podnaslovom “Fenomen osamosvojitvenih dnevnikov”.
Grenko se mi nasmiha, ko berem spletna pametovanja o tem, kaj bi ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal morala narediti in česa ne bi smela. Te modrosti spletnih komentatorjev so skoraj tragične, ker kažejo, kako zelo pozabljivi so ljudje. Ne spomnijo se niti dogodkov izpred devetih mesecev.
ZGODBA?
Dva medija sta objavila govorico, da naj bi imela ministrica za notranje zadeve težave z drogami. Eden je šel celo tako daleč, da je zapisal govorico o predoziranju in obisku kliničnega centra. Oba medija sta se sklicevala na javnost – “v javnosti se pojavljajo namigovanja”. Ministrica je sicer vse zanikala, ampak govorica je bila objavljena. Ničesar več ni bilo potrebnega. Od 5. decembra 2010 je govorica, za katero prej nihče ni vedel, v očeh mnogih ljudi postala resnica. Odprle so se forumske teme in začele so se velike razprave.