29.10.2010
Že dlje časa se govori in piše o tem, da Zorana Jankovića po funkciji ljubljanskega župana čaka mesto premierja. Sam je take govorice vsakič relativiziral, se jim nasmehnil ali pa celo zavrnil očitke, da bi bil to njegov namen. Kakorkoli, s tem se nisem ukvarjala in o tem nisem pretirano razmišljala, danes pa imam to misel že nekaj ur v glavi. Vse zaradi enega govora.
Župan je imel danes (29.10.2010) v okviru spominske slovesnosti ob 1. novembru na Žalah govor. Tako je vsako leto. Nič posebnega. A tokrat je bil govor poseben.
20.10.2010
V enem dnevu me je zmotilo pet (5) elektronskih sporočil, ki niso našla poti v oddelek Vsiljena pošta, kjer jih je že čakalo devetnajst (19) drugih neželenih.
Če od skupnega števila (24) neželenih sporočil odštejem osem (8) Facebook obvestil, osem (8) bednih tujih poskusov, da mi prodajo viagro ali kakšna druga zdravila, in dve (2) novičarski sporočili, na kateri sem naročena, a sem se ju naveličala in preusmerila med Vsiljeno pošto, ostane šest (6) neželenih sporočil iz Slovenije, ki jih nikoli nisem želela prejamati.
3.10.2010
Težko sem resna, če pa me vendar svet zabava. Ta prizor me vsako jutro spravi v dobro voljo.
Ja, kebab Jagoda je “NAJBOLŠI KEBAB V MESTU”!
Gre za enega tistih nešolskih primerov, ki jih imam zelo rada. To je primer, kjer nič od naučenega ne drži. Ko se vsa teorija sesuje. Praksa namreč preraste teorijo, se ji postavi nasproti in preživi.
S tem panojem je vse narobe.
